Na številnih parfumskih oddelkih med stekleničkami stoji majhna posoda s kavnimi zrni. Razlaga se zdi preprosta: ko po nekaj parfumih vonjev ne ločimo več dobro, povonjamo kavo in nos naj bi bil ponovno pripravljen na naslednjo dišavo.
Težava je v tem, da kava nima nevtralnega vonja. Pražena kavna zrna imajo močno in prepoznavno aromo, zato našemu vohu dodamo še en izrazit vonj.
Raziskava, objavljena leta 2011, ni pokazala, da bi kavna zrna pri prepoznavanju parfumov delovala bolje od rezin limone ali navadnega zraka.
To ne pomeni, da je občutek svežine po vonjanju kave izmišljen. Pomeni le, da ni potrjeno, da bi kavna zrna naš voh zares očistila ali ponastavila.
Zakaj po več parfumih slabše zaznavamo vonje?
Naš voh se najbolje odziva na spremembe v okolju. Če smo istemu vonju izpostavljeni dalj časa ali ga večkrat zapored povonjamo, ga lahko začnemo zaznavati manj intenzivno.
V vsakdanjem govoru temu pogosto pravimo vohalna utrujenost ali slepota za vonj. Strokovnjaki uporabljajo tudi izraza prilagoditev in navajanje na vonj.
Za uporabnika je rezultat podoben: vonj, ki je bil na začetku zelo močan, se čez nekaj časa zdi šibkejši.
Raziskovalka Pamela Dalton je v pregledu raziskav pojasnila, da ponavljajoča se ali daljša izpostavljenost vonju običajno zmanjša našo občutljivost nanj. Ko se od vonja umaknemo, se občutljivost postopoma povrne.
Zato se lahko zgodi, da svojega parfuma po nekaj urah skoraj ne zaznavamo več, ljudje okoli nas pa ga še vedno vonjajo. Podobna težava se pojavi, kadar v kratkem času preizkusimo preveč različnih parfumov.
Kaj je pokazala raziskava o kavnih zrnih?
Psihologinja Alexis Grosofsky in njena sodelavca so leta 2011 objavili raziskavo o vplivu kave, limone in navadnega zraka na prepoznavanje vonjev.
Udeleženci so večkrat vonjali tri različne dišave. Po devetih ponovitvah so bili razdeljeni v tri skupine. Ena skupina je povonjala kavna zrna, druga rezine limone, tretja pa je vdihovala navaden zrak.
Nato so morali med štirimi dišavami prepoznati tisto, ki je pred tem še niso vonjali.
Kavna zrna pri tej nalogi niso pomagala bolj kot limona ali navaden zrak.
Raziskava je bila manjša, zato na njeni podlagi ne moremo trditi, da kava nikomur in v nobenem primeru ne pomaga. Pokaže pa, da kavna zrna pri opravljenem preizkusu niso imela posebne prednosti.
Kavna zrna ne odpravijo drugih vonjev
Pogosto slišimo razlago, da kavna zrna odstranijo parfumske molekule iz nosu. Pregledani raziskovalni viri takšnega delovanja ne potrjujejo.
Naš voh ne deluje kot umazan kozarec, ki bi ga lahko očistili z drugim vonjem. Zaznavanje vonjev vključuje dogajanje v nosu in obdelavo informacij v možganih.
Kava lahko ustvari močan kontrast, ker diši drugače od večine parfumov. Zaradi te spremembe se nam lahko zazdi, da je naš voh ponovno bolj pozoren.
Toda občutek spremembe ni enak dejanskemu čiščenju ali popolni obnovitvi voha.
Kaj uporabiti namesto kavnih zrn?
Najpreprostejša rešitev je kratek premor brez dodatnega močnega vonja. Navaden zrak se je v raziskavi odrezal enako dobro kot kavna zrna.
Če je v parfumeriji veliko različnih vonjev, lahko za nekaj minut stopimo iz trgovine ali se približamo odprtemu oknu.
The Perfume Society kot praktično možnost omenja tudi vonjanje dela lastne kože ali oblačila, ki nima izrazitega vonja po detergentu oziroma mehčalcu. To ni čudežna rešitev, ampak manj močan vmesni vonj.
Najpomembneje je, da parfumov ne preizkušamo prehitro. Če zaporedoma povonjamo deset močnih dišav, kavna zrna ne morejo nadomestiti časa, ki ga naš voh potrebuje za počitek.
Kako pravilno preizkusiti več parfumov?
Pri izbiri novega parfuma si lahko pomagamo z naslednjim postopkom:
- Parfume najprej poškropimo na ločene papirnate lističe.
- Na vsak listič takoj napišemo ime parfuma.
- Parfuma ne vonjamo med pršenjem, ampak počakamo, da se začetni vonj alkohola nekoliko umiri.
- Naenkrat primerjamo manjše število dišav. Štiri ali pet je uporabna praktična meja, vendar ta ni enaka za vse ljudi.
- Med posameznimi parfumi naredimo kratek premor in vdihnemo navaden zrak.
- Izbrane lističe ponovno preverimo čez približno dvajset minut in nato še pozneje.
- Najljubši parfum na koncu preizkusimo na koži in opazujemo, kako se razvija skozi več ur.
Papirnati listič je primeren za prvi izbor, vendar ne more pokazati, kako se bo parfum razvil na koži.
Prav tako ni priporočljivo, da na obe roki hkrati poškropimo veliko različnih parfumov. Vonji se lahko pomešajo, pozneje pa ne bomo več vedeli, kateri vonj pripada posameznemu parfumu.
Zakaj v parfumerijah še vedno uporabljajo kavna zrna?
Posodica s kavnimi zrni deluje prepričljivo. Kava ima znan in močan vonj, ki se zelo razlikuje od cvetličnih, sadnih ali lesnih parfumov.
Ko po več sladkih dišavah povonjamo kavo, spremembo takoj opazimo. Poleg tega nas ta postopek prisili, da za trenutek prekinemo preizkušanje parfumov.
Občutek izboljšanja je zato lahko povezan s kratkim premorom in spremembo vonja, ne pa s posebno sposobnostjo kavnih zrn.
Raziskava ni preverjala, kdaj in zakaj se je ta navada pojavila v parfumerijah. Pokazala pa je, da je pri prepoznavanju vonjev navaden zrak deloval enako dobro kot kava.
Pri preizkušanju parfumov je najboljši kratek premor
Kavna zrna niso čarobni pripomoček, ki bi iz nosu odstranil druge vonje. Lahko ponudijo močan in prijeten kontrast, vendar raziskava ni pokazala, da bi pri prepoznavanju parfumov delovala bolje od limone ali navadnega zraka.
Za boljšo izbiro parfuma so pomembnejši počasno preizkušanje, manjše število vzorcev, označeni papirnati lističi, kratki premori in končni preizkus na koži.
Včasih je najboljša pomoč za naš voh preprosto nekaj minut svežega zraka.
