Kolikokrat se znajdete v povezavi z dišavami v kakšnih tujkah, ki jih ne razumete? Bodisi jih najdete med sestavinami, bodisi preberete v člankih, najdete kjerkoli na spletu ali zasledite pogovorno. Kaj sploh pomenijo določene sestavine v dišavah, od kod izvirajo, se morda uporabljajo še za kaj drugega? Odločili smo se, da vam na podlagi nekaj krajših člankov poizkušamo predstaviti vsaj nekaj teh izrazov in sestavin. Seveda jih je ogromno, zato bi bilo nesmiselno, da se vseh lotimo naenkrat. Začeli bomo počasi pri črki A oziroma vsaj delu črke A. Pa začnimo.
ABSOLUTE – ČISTO ETERIČNO OLJE (100 % ETERIČNO OLJE)
Gre za čisto eterično olje brez primesi, iz delov rastlin kot so cvetovi, listi in korenine. Je izjemno drag proces pridelave, zato so dišave in pripravki, ki vsebujejo 100% koncentrat izjemno drage in cenjene. Med najpomembnejšimi olji, ki so uporabljeni v čisti obliki so žajbelj, geranija, ylang ylang, sivka, lilija, mimoza, jasmin, pomarančni cvet, vrtnice in vijolice. V kolikor v produktih oziroma dišavah zazanate čisto eterično olje bodite pozorni tudi na kakšne svoje alergije, ki jih morda imate. To so izjemno močno koncentrirani parfumi oziroma dišave. Morda pri nižjih koncentracijah nimate težav, pri tako visokih pa ob alergijah do njih lahko zagotovo pride. Drugače, pa so takšne dišave izjemno močne in obstojne. Saj so prav olja tista, ki najbolj ohranjajo vonj posamezne dišave. Kar pomeni, več eteričnih olj je v dišavi bolj močna in obstojna bo le ta. Seveda pa se obstojnost razlikuje tudi glede na vrsto eteričnega olja.
ACACIA – AKACIJA
Različne vrste akacijevih proizvodov, ki jih pridobivamo denimo iz mimoze. Vendar pa se izraz Akacija uporablja tudi za določeno vrsto spojine v dišavi, ki so iz različnih formul. Naprimer v intenzivnih cvetličnih vonjih (mešanje gloga z pomarančnimi cvetovi).
ACCORD
Ta izraz v dišavnem svetu pomeni mešanje različnih vonjev med seboj. S tem ko mešamo različne vonje, pridobimo nove in nove dišave in seveda s tem tudi nove vonje. Tako denimo cvetlična dišava z vrtnico morda ne diši enako kot druga cvetlična dišava z vrtnico, saj morda mešanica vonjev ni enaka. S pomočjo tega dobimo nešteto dišav, ki pa so vse popolnoma drugačne.
AGLAIA
Gre za cvetove drevesa Aglaia, ki so znani in zelo cenjeni na Kitajskem. Kitajci jih imenujejo Yu-Chu-Lan. Na Kitajskem te cvetove uporabljajo pri izdelavi dišečih palčk, dišečih orglic in tudi aromatičnih čajev. Izjemno dobro ohranijo svoj vonj. Primerni so tudi za sušenje. V kolikor se cvetovi posušijo, jih uporabljajo v različnih dišavnih vrečkah (denimo za omare) in v pot pourrijih.
AGRIMONY
Gre za posušene cvetove in liste dišeče rastline Agrimonije (Agrimonia odorata), ki je trajnica – zelena trava, ki izvira iz severne Evrope vključno z Veliko Britanijo. Uporablja se za odišavljanje blazin, raznih vrečkic za dišave v pot pourrijih.
OLJE AGRUMOV
Gre za splošni izraz v dišavah, ki se uporablja za eterično olje citrusov. Med njih štejemo bergamotko, colobot, cravo, grenivko, limono, limeto, mandarine, grenke pomaranče, sladke pomaranče, mandarine). Torej kjer vidite, da piše olje agrumov, ni to nič drugega kot olje raznih citrusov – ni pa nujno, da boste vonjali le limone in pomaranče. Morda bo to tudi bergamotka.
AIN GUM
Gre za dišečo gumo, ki jo pridobivajo iz skorje AIN drevesa. To drevo najdemo tudi pod imenom Asna, Sain, Saj ali Lauren in izvira oziroma raste v Indiji. Uporablja se v kozmetične namene, za dišave in tudi kot kadilo.
AJOWAN
Ajowan lahko najdemo tudi pod imenom Ajvan ali True Bishops Weed. Gre za pokončno rastlino, imenovano Carum Copticum ali Ammi copticum. Rastlino gojijo v Egiptu, Iranu in Indiji. Semena imajo močan vonj, kot denimo timijan. Olje pridobljeno iz semen se uporablja kot antiseptik in za pomoč pri prebavi. Pečke rastline lahko posušimo za uporabo v vrečkah z dišečimi praški ali pot pourri. Olje se imenuje Ajowan olje, včasih znano kot Oman vode, ki de destilira tudi iz semen Ptychotis ajowan, ki se gojijo v indiji. Semena se uporabljajo lokalno kot začimba, olje pa kot občasna uporaba v milih.
AKAR LAKA
Povežemo ga z palisandrom, ki je drevo, ki raste v Indiji in Maleziji. Streženi stebla ter korenine se uporabljajo za izdelavo dišečih palic ali kot kadilo. Gre za izjemno dišeče korenine in stebla z zelo koncentriranim vonjem.
ALDEHYDE ali ALDEHID
Gre za pomembno skupino kemikalij, ki izhajajo iz alkohola in nekaterih naravnih rastlinskih snovi. Skupaj tvorijo eno izmed številnih kemijskih skupin, znanih kot benzenoidnih spojine, ki so bile odkrite ob koncu 19. stoletja, in se uporabljajo v proizvodnji sintetičnih materialov za razne dišave in dišavne izdelke. Anisic aldehyde na primer, zagotavlja vonj glog, medtem ko se decylic aldehyde uporablja v reprodukciji vonjav za vijolice, orris, nerole, Cassie cvetje, vrtnice in pomaranče. Aldehidi so lahko tudi parfumi oziroma dišave izrazito individualnih vonjev. V kolikor gre za čiste aldehide so le ti tako zelo močni, da je samo nekaj kapljic dovolj, da ustvarijo izredno močan morda že moteč vonj. Zato je potrebno aldehide v svoji čistosti uporabljati v majhnih količinah in predvsem zelo previdno ter diskretno. Le ti pa so v svetu dišav izjemno cenjeni, saj aldehidi pomenijo moč in obstojnost posameznih dišav, kar pa je želja prav vseh ustvarjalcev dišav. Uporabo aldehidov v svetu dišav je razvil Ernest Beaux za Chanel, ki je bil tudi ustvarjalec enega izmed prvih parfumov, ki so vsebovali ta čudežni aldehid. Dišava pa se imenuje Chanel No. 5. Zdaj veste od kod njena moč in obstojnost. Sedaj poznate skrivnost dišave Chanel No. 5.
V tem delu smo tako spoznali kar deset različnih izrazov, ki vam bodo morda olajšali razumevanje dišav in vse kar je povezano z njimi. Zdaj vidite in spoznavate, da sestavine niso le kemija, so ekstrakti, so eterična olja in so pridobljena v večini primerov iz rastlin.
Drugi del našega slovarčka pričakujte v prihodnjem tednu – v tem času pa pridno raziskujte in si preberite o prvih desetih predstavljenih parfumskih neznankah. Naj za vas dišave postanejo več kot le neznanke. Z našo pomočjo. Spremljajte nas še naprej in ne zamudite drugega dela našega slovarja – kmalu.
